»Phillips in Kovač menita, da moramo ubraniti 'pomen dolgega branja in celih knjig, ki niso razsekane na posamezna poglavja, izgubljene v /…/ podatkovnih bazah'.«

»Branje je avantura duha. Najprej, ko bereš, si sam – po možnosti v tišini. In lahko zlezeš noter vase. Potem spoznavaš svet. Toliko sveta in različnih ljudi, kot je v knjigah, mi v realnem življenju ne moremo spoznati. In toliko odmevov, kolikor lahko zaslišimo v svoji duši, ko preberemo nekaj, kar se nas dotakne, je tudi na kakšen drug način težko, če ne celo nemogoče.«

»Prispeva k temu, da otroci razvijajo, negujejo branje knjig in vsaj na ta način ohranjajo bralne tehnike.«

»Ko beremo knjige, na neki način beremo svobodo, ki jo nosimo v sebi.«

»Največ, kar lahko naredimo, je, da knjigo preberemo.«

»Vsak, ki bo prebral knjigo, bo pridobil novo znanje in iz tega ustvaril nekaj novega. Tako gre družba naprej.«

»Drugače ni nikoli bral, globoko je preziral vse duhovne zadevščine; toda tule je bilo znanje, vsa čutila so se mu napela, ko je bral, požiral obe knjigi, vse je prepoznaval s telesom, prodiral v besede, podoživljal njihov najgloblji pomen, zavrtal oči skozi knjigo v neskončnost, vpijal znanje, kakor stenj vsrkava olje.«

»Branje knjig je naporno opravilo, a ko ga osvojimo, si s tem odpremo številna vrata, (spo)znanja in nenazadnje empatijo.«

»Ko odpremo knjigo, začnemo potovanje.«